Macadamia

Macadamia mi je osebno eden naljubših oreščkov. Rastlino, na kateri uspeva, je v Avstraliji odkril evropejec Allan Cunningham leta 1828. Sam sem jo bil lansko leto, in sicer v Mercatorju, brskajoč na polici z študentsko hrano. Glede na to, da sem tudi sam iz evrope, si svojega odkritja ne štejem ravno v čast. Sploh po 181 letih ter najdenem zapisu na enem izmed forumih, ki pravi, da me je za 3 leta prehitel drug slovenec, po zelo podobnih okoliščinah. Vir: Klikni tu. 

Svoje ime je dobila po doktorju Johnu MacAdamu, sekretarju na inštitutu za psihologijo, ki je imel očitno zelo dobrega prijatelja botanika, z nemškim poreklom. Ta je namreč po g. MacAdamu rastlino uradno tudi poimenoval.

Prvič pa so si plodove upali poiskusiti šele 30 let po odkritju in sicer šele potem, ko je orešček po nesreči pojedel nek fantek ter na svojo in mojo srečo tudi preživel, brez opaznih bolezenskih znakov. 

Orešček ima v sebi vsega boga in sicer kalij, fosfor, magnezij, kalcij, (manjše količine natrija, selena, železa, mangana, bakrta in cinka), vitamin E, vitamin B1, B2, B5 in B6. Poleg tega pa ima menda tudi veliko maščob in beljakovin. Za moške predstavnike je to seveda razveseljiv podatek. Sam jo jem predvsem zaradi blagega, zelo prijetnega okusa. Pa še za griskanje je primernejša od čipsa ali bobi palčk. Daje mi pa tudi precej energije za delo, sploh pri zamudnih spletnih straneh.

V mercatorju vas bo tako 100g macadamie danes olajšalo za približno dva evra in pol, sam pa priporočam nakup kar preko spletne trgovine uvoznika za slovenijo (bimed), kjer za 26€ dobite malo večjo in trajnejšo zalogo, v priročni 2 kilogramski vrečki, ki vam jo pošljejo po pošti.

Macadamia iz Avstralije tako (kot na spodnji sliki) najde svoj prostor tudi na moji delovni mizi.