Glavni dobitek

Danes sem dobil sedmico na loteriji. Kako razveseljivo! Kupim dve stanovanji  nekje v mestu in ju dam v najem. Kupim si parcelo z vinogradom in sezidam majhno hišo.. Svoj avto, kolo, snowboard opremo, računalnike, kitaro in vse stvari razdam med prijatelje. Ustanovim ali vložim delež v obetajoče podjetje in grem po svetu.  Če pridem nazaj, bom obdeloval trto, se nastavljal soncu in živel v svoji hiši. Če Bog da, v dvoje. In otrok bo novi glasnik in luč, njegova bo moja dlan in novi svet.

In vse sanje so resničnost, ko resničnost postane moj svet sanj.

Oče.

Lahko noč, oče.
A je to mogoče?
Nič hudega ti noče.
Kakor hoče.

Kislo zelje

Že večkrat sem zasledil trditev, da če si nekaj zares močno želiš, vse vesolje stremi k temu, da se ti to uresniči. S prva sem se povsem strinjal in se tudi mogoče še, ko gre za druge ljudi. Tako pa sem postal skeptičen, ali vesolje sploh obstaja in če že, kje se potika, ko je treba tu zdaj uresničit mojo željo? Si premalo želiš, bodo dejali strokovnjaki. Ja pa kaj še; bolj kakor tega, si na svetu ničesar ne želim. Niti v vesolju. Katero pa na žalost ne obstaja. S tem pa je šla rakom žvižgat še moja želja.

Kljub vsemu

Na vrh vseh obupanih dni, žalostnih noči in na videz neizbežnih situacij, na koncu vedno dodam še piko na i - nasmeh. V trenutku me povleče iz te igre navidezne resničnosti in združi z stvarstvom, ki pozna le veselje in srečo, za dobro jemlje tudi kar je slabo in prav pravi vsemu, tudi tistemi kar ni.

In le nasmeh iz dna srca, nesebičen in resničen, je vedno pravi obraz vsakega človeka. Le smeh zgladi gladino morja in razgiba vrhove gora. Vsak dan znova.