Po krajšem odmoru zopet na jedilniku ena sobotna priloga z glavno jedjo. Pa pojdimo lepo od začetka. Zakaj bio? Zato ker je bučka zrasla v domečem vrtu in je nešrkopljena. Zakaj eko? Ker je pašta skuhana s minimalno količino vode. Zakaj sploh tako kosilo? Ker me zvečer čaka 10km okoli blejskega jezera in rabim OH. Mhm.
Torej za en krožnik pašte, sem v kozico zlil nekje 4 deci vode in na drobno narezanih par rezin bučk. Med tem sem v ponev na malo olja položil začinjenega piščanca, skupaj z nekaj rezinami bučk in vse skupaj pražil na minimalnem ognju (ta mičken wagenjček od plina). V času 20 minut sem piščanca in bučke enkrat obrnil, pašto pa parkrat pomešal. Po tem času, je pašta popila vso vodo in sem jo nato še malo popražil na kapljici olivnega olja. Piščanec in bučke pa so za konec poveselili še v pol deci belega pinota, katerega sem en deci več dobil za zraven seveda tudi jaz.
Hitro pripravljeno in okousno kosilo z samokritično oceno 4 od 6, je zgledalo nekako tako.