Zakaj so recepti tako nerodno napisani?

Pravzaprav tudi sam tega nisem opazil, dokler se nisem prejšnji teden spravil peke bučne pite, za katero mi je sodelavka poslala recept iz ene kuharske knjige. Lepe, čudovite slikice, lepo minimalistično oblikovano besedilo z osebno zgodbico; vse lično, čisto na majhno napisano, brez odstavkov ali poudarkov, da ne bi morda zavzelo preveč prostora.

Prebuditev

Po štirih letih je tu nova objava. Pravzaprav najava - na ponovno obuditev. Usmeritev. Ali ponazoritev? Bomo videli. In brali. Včasih tudi poslušali. Skratka prihajajo nove besede in stavki; tako za kratek čas in popestritev. Obuditev.

Kaj je novega? Precej: desetine prebranih knjig, ure preposlušanih predavanj, nova poznanstva in spoznanja, kraji in dogodivščine. V resnici moram računati šest-letni preskok, saj sem v letu 2012 objavil pičli dve objavi, pa še ti precej skromni. Večina objav tega bloga je iz davnega leta 2010, ko sem skupaj skoval (zame) zavidljivih 39 objav. Ko sem jih prebiral med grafičnim osveževanjem bloga, sem se kot v kakšnem filmu s časovnim strojem odvihtel v preteklost﹣v svoj stari jaz. To je bil čas iskanja. Prepletanje močnih čustev, hrepenenja in izgubljenosti. V tem tonu so zato tudi zapisi (če seveda izvzamem hudomušne recepte﹣ja, kuhanje osrečuje človeka), med katerimi je tudi kar nekaj poezije in izpovedi.

Z obuditvijo bloga, kljub novim tematikam naproti, sem se odločil te objave zaenkrat obdržati. Kaj bom z njimi še ne vem. Naj bodo do takrat vir kratkočasenja med čakanjem na nove objave, ki prihajajo. Le te bodo usmirjene na področja, ki me trenutno najbolj zanimajo. Ta so med drugimi: nove tehnologije, ekologija, psihologija in design. Med njimi bodo seveda še naprej tudi razmišljanja in prebliski, ki mi, priznam, še nekako najbolj grejo od prstov.