Zvezdogled

Kaj ti bo sonce, če za noč le še živiš
Kaj ti bo veter, če sam mršiš si lase
kaj ti bojo barve, če je črn tvoj pogled,
kaj ti bo luna, če ti ena zvezda sveti le

Saj v prah se spremeniš,
če v jezi noč in dan goriš
Mračen bo tvoj bled obraz
od hrupa skrhan bo tvoj glas
vsaj nocoj naj mir bo s teboj

Kam se odpravljaš, ko vse že trdno spi?
Se ne oziraš, saj za nič te ne skrbi
Besede skrivaš, kar si misliš ne poveš,
Lačen omame, stopaš znova v temno in hladno noč

Ko v jutro poidejo še zadnje ti moči
Dan zbudi se in sonce ugasne vse luči
tam nad tabo le ena zvezda še žari


Branik, 11. 8. 2010

Neskončnost

Neskončnost se zdi kot beli oblak,
v modrino neba zavit je zvezdni prah
In grem, da pozabim vse še nocoj,
zadiham veter nov, življenja napoj

Le prazne so misli in medel spomin,
v glavi se pletejo mi brez pravil
Nazaj zdaj več ni poti, najin raj
konča se tam, kjer začne se maj

​Kar bilo je nikoli ne vrne se nazaj,
​saj pravi raj začne se tukaj in sedaj
​Ni vseeno mi kaj v svetu se godi
​saj njega del sem kakor um neskončnosti

Ko hodim po cesti in gledam ljudi,
ki se jim vedno nekam mudi
Le kam tale svet hiti, brez poti,
zagledan vase počasi bledi

Lahko bi držala se za roko,
se nemo smejala, čutila oba močno,
kako bije srce brez laži,
v ritmu ljubezni zavedno žari

​Kar bilo je nikoli ne vrne se nazaj,
​saj pravi raj začne se tukaj in sedaj
​Ni vseeno mi kaj s tabo se godi,
​saj moja sreča si od tu, do večnosti

David Ličen © Maj, 2010

Svadba

Vesolje

Zibelka božjih sanj, ki postajajo resničnost skozi prostor čas. Svetloba in tema. Tam ledena praznina, tu žgoča vročina. Skozi miljarde let drobni delci, manjši kakor misel, nevidni kot šepet stopajo skupaj znova in spet. Brez posebnega razloga, mogoče kar tako. Morda namenoma rodil se je ta modri svet. Sprva vroč in divji, neprizanesljiv gradil poteze je prvih gora, podzemnih globin in neskončnih dolin.

A od je voda?

Zgladila je polja in napolnila morja. In šele v zadnjem trenutku stvarstva, za vsemi čarobnimi bitji srca, zaslišal se je jok. In smeh. Tukaj zdaj, dvoje iskrivih oči, gledajo ta svet rojenega pred tisoč milijonov let. Le bežen pogled tako rekoč.

Trenutek v večnosti.

Naj bo lep, naj bo iskren. Naj bo topel in ljubeč. Naj rodi nove nasmehe, da jih bodo gledale te čarobne oči, vseh miselnosti in barv.

Hvala vsem.

Posebej staršem. Za skrb in ljubezen. Hvala družini, za brata, sestri in njih čudovite otroke. Nečake in nečakinje. Hvala prijateljem za vse nepozabne nore dogodivščine. In hvala tebi Valentina za tvoje srce. Čuval ga bom in ljubil, saj je moj največji zaklad.

Branik, 26. 8. 2017

Nevihta

Ko se zgodi, pride najprej mrtva tišina. Grenak okus, toliko, da čutiš. Nato zaveje veter navidezne svobode, vse je vredu. Ne dojemaš. Nato udari val. Njegove korenine segajo globoko, smrtonosen vrh pljuskne nate s tisoč kilogrami mrzle vode. Padeš. Morje groze te posrka vase. Kričiš in ječiš, duša je dojela. Po silovitih mukah te nanese na peščeno obalo, kjer hlastaš za kisikom. Rešen si, vstaneš. Želiš iti naprej, a v valovih sredi morja kliče tvoja duša. Zgubljena in nebogljena. Utaplja se. Zaženeš se za njo v valove, da jo rešiš. Nazaj, nazaj! Podivjano morje te potegne vase, vrtinci te povlečejo v globine, z glavo udariš ob kamen, tvoj razum je mrtev. Umiraš. A glej, premočenega in razbitega te spet naplavi na obalo. Ležiš. Na pol živ. Iz oblakov se tedaj počasi prikaže sončni žarek. Majhen, a dovolj velik, da te ohranja pri življenju... Še vedno si. Še vedno biješ. A srce? Le pol srca! Oh... Nazaj, nazaj! - Nehaj! Umiri se. Dovolj je. Dovolj.

Branik, 23. 10. 2013

Zakaj so recepti tako nerodno napisani?

Pravzaprav tudi sam tega nisem opazil, dokler se nisem prejšnji teden spravil peke bučne pite, za katero mi je sodelavka poslala recept iz ene kuharske knjige. Lepe, čudovite slikice, lepo minimalistično oblikovano besedilo z osebno zgodbico; vse lično, čisto na majhno napisano, brez odstavkov ali poudarkov, da ne bi morda zavzelo preveč prostora.

Prebuditev

Po štirih letih je tu nova objava. Pravzaprav najava - na ponovno obuditev. Usmeritev. Ali ponazoritev? Bomo videli. In brali. Včasih tudi poslušali. Skratka prihajajo nove besede in stavki; tako za kratek čas in popestritev. Obuditev.

Kaj je novega? Precej: desetine prebranih knjig, ure preposlušanih predavanj, nova poznanstva in spoznanja, kraji in dogodivščine. V resnici moram računati šest-letni preskok, saj sem v letu 2012 objavil pičli dve objavi, pa še ti precej skromni. Večina objav tega bloga je iz davnega leta 2010, ko sem skupaj skoval (zame) zavidljivih 39 objav. Ko sem jih prebiral med grafičnim osveževanjem bloga, sem se kot v kakšnem filmu s časovnim strojem odvihtel v preteklost﹣v svoj stari jaz. To je bil čas iskanja. Prepletanje močnih čustev, hrepenenja in izgubljenosti. V tem tonu so zato tudi zapisi (če seveda izvzamem hudomušne recepte﹣ja, kuhanje osrečuje človeka), med katerimi je tudi kar nekaj poezije in izpovedi.

Z obuditvijo bloga, kljub novim tematikam naproti, sem se odločil te objave zaenkrat obdržati. Kaj bom z njimi še ne vem. Naj bodo do takrat vir kratkočasenja med čakanjem na nove objave, ki prihajajo. Le te bodo usmirjene na področja, ki me trenutno najbolj zanimajo. Ta so med drugimi: nove tehnologije, ekologija, psihologija in design. Med njimi bodo seveda še naprej tudi razmišljanja in prebliski, ki mi, priznam, še nekako najbolj grejo od prstov.

Kaj moram paziti pri nakupu prenosnika

Veliko ljudi me sprašuje za nasvet, ko si kupujejo nov računalnik, katerega naj vzamejo. Pa vedno začenjo spraševati okoli komponent. Skozi svoje izkušnje z prenosnimi računalniki sem se naučil nekaj stvari, ki so dejansko pomembne in bi jih priporočal tudi ostalim.

Torej z besedo na dan. Bodoči prenosnik je:

• Ni HP Compaq. Nekvalitetno ohišje, touchpad odpovedal iz neznanega razloga, občutljivost na prah.
• Dvakrat premisli, če je to 17". Da ne bo po prvotnem navdušenju postal "dvotonski" cegel, ki ne gre v nobeno torbo in je prevelik da bi bil sploh uporaben kot prenosnik
• Brez sijajnega zaslona. Razen če imate fetiš se po 8 ur gledati v ogledalo. Izberite mat.
• Ima tipko CTRL kjer ima za biti in ne kakšno Fn tipko ali kakšno podobno sranje.
• Pred nakupom, preverite, če vam tipke dobro ležijo. Da so tipke Enter, Shift in Space na svojih mestih in dovolj velike.
• Poslušajte po kolikem času se vklopi ventilator. Če se po 2h minutah, pričakujte, da ga boste v roku par mesecev poslušali od vklopa do izklopa.
• Je topel ali vroč na katerem od delov, kjer imate roke? Pozimi bo to prijetna prednost, poleti pa bolj nevšečnost.
• Ima dovolj priključkov? Če ima eno USB režo, potem pripravite novce še za razdelilec.
• Ima operacijski sistem. Ja. Razen če hočete vsaka 2 meseca klicati računalniškega prijatelja s vprašanjem, zakaj mi dela črn zaslov. Če niste geek, stanejo eni windowsi za ene slabe kavbojke, če jih kupite z računalnikom.

Kolko rama naj ima? Koliko diska? Kaj je boljše AMD ali Intel? A ni i6 super procesor? Ne skrbite, vsak računalnik v trgovini (upoštevajoč z zgoraj navedenimi lasnostmi), ki se danes prodaja, je dovolj hiter za vas. Zaupajte mi. 

Vrtno poletje v kapljici

Mimogrede sem opazil, da se je Google lotil tudi prenove svojega Bloggerja. Verjamem da pozno, pa vendar dovolj vzpodbudno, da sem se spravil spet malo napisat vrstico ali dve. Ker sem si izbral tole pinterestno temo, ki s objavami fotografij še toliko bolj zasije, pa prilepimo še današnjo fotografijo dneva (tedna, meseca ali leta :)

Nastala je danes zjutraj, ko sem šel zalit kumarice, ki so bile sicer že zalite s strani enega od staršev, v čigar vrtu sem si izboril ped zemlje.Nazaj grede sem na listu sončnice opazil sledi zalivanja v obliki takih kapljic. Stekel sem po objektiv (svoj novi - zdaj že stari EF 100mm f2.8) in ovekovečil tole navihanko. Kaj ni sveža?

Vrč vode

Imeti toliko za povedati in ne imeti nikogar za poslušati,
je kot imeti ves denar, pa nobene stvari za kupiti
imeti poln vrč vode, pa nobene rože za zaliti.

Kreativna polenta s pikantno zelenjavo

Danes je bil res zelo lep dan. Začel se je z frišnim jasnim jutrom in se kmalu ogrel na zelo primerno temperaturo. Žal je bil kar precej deloven, tako da sm ga okusil le malo. Sem pa zato bolj okušal svoje jedi. Za kosilo sem si pripravil pašto s pomidori in bučkami, za večerjo pa sem se malo poigral s polento.

Najprej sem jo skuhal in dal v večjo skodelico za musli, da se je ohladila. Nato sem na olivnem olju popražil pekočo in nepekočo papriko ter malancan, vse skupaj narezano na trakce. Potem sem zelenjavo vzel iz voka in v njem pripravil še paradižnikovo omako z gorgonzolo, katero sem nato najprej postavil na krožnik. Polento iz skodelice sem narezal na 3 rezine in jih polagal na krožnik, vmes pa nadeval s praženimi zelenjavnimi trakci, da je nastala kot ena torta.

S ostalo zelenjavo sem okrasil še okolico ter vse skupaj potresel z baziliko, vrh polente pa posul z parmezanom. Zelo prikladna večerjica, lahka in okusna. Ocena 5 od 6.